BLOG
Kolesarstvo ⎢ Tek ⎢ Fiziologija ⎢ Testiranje ⎢ Prehrana
Vadba z bremeni - 2. del: praktična navodila
V prejšnjem poglavju smo se dotaknili teoretičnega ozadja koristnosti in vključenosti vadbe z bremeni v trenažni proces vzdržljivostnega športnika. V tokratnem članku pa bomo nekaj več pozornosti posvetili sami vadbi z bremeni.
Vadba z bremeni 1. del
Vadba z bremeni že dolgo časa »buri duhove« v trenažnem procesu tako vrhunskega kot tudi amaterskega kolesarja in drugih vzdržljivostnih športnikov. Še vedno ni popolnoma jasno, ali ima tovrstna vadba pozitivne učinke na uspešnost vzdržljivostnega športnika in ali bo uvrstitev tovrstne vadbe v trenažni proces prispevala k boljšemu rezultatu.
Blažev blog: Zasluge zmagovalca gredo slednjemu, zasluge za poraz pa celotni ekipi?
Ko gre vse kot po maslu, potem z velikim veseljem »žanjem svojo pšenico« oziroma SVOJ uspeh, ko pa pride do težav, neusmiljeno iščem krivca za NAŠ neuspeh, tako na svoji kot na sosedovi »njivi« – tako razmišlja ozkogleden človek, pogosto mlad in/ali neizkušen športnik. V današnjem članku bom pisal o izpostavljenem vprašanju v naslovu.
Posezonski počitek - Burger in veliko pivo, prosim!
Večina kolesarjev ima za sabo celoletno pripravljanje, dolge in naporne treninge ter hitre in težke dirke. Kaj pa sedaj? Dirke so se zaključile, sezone je konec. Vsako leto se veliko govori o tem, da bi morali športniki narediti »posezonski počitek«. V tem članku bomo poskušali na kratko predstaviti, kaj zimski počitek je, kako je videti in za koga je primeren.
Kako je kratek eksperiment pripeljal do nekaj zanimivih zaključkov in zmage na Franji
Preteklo poletje sem se odločil izvesti majhen eksperiment s skupino naključnih kolesarjev, ki so se po spletu prijavili k sodelovanju, ker me je zanimalo, kako bi večina rekreativnih in amaterskih kolesarjev obvladovala trening, predanost treningu in vse, kar je s trenažnim procesom povezano. Tokrat bomo pogledali nekaj ugotovitev ter rezultatov.
Blažev blog: Zanašanje samo na številko na tehtnici je (lahko) precej nesmiselno
»V roku enega meseca želim videti konkretne rezultate, povezane z izgubo kilogramov,« je rekel in odšel čez mesec dni, ko rezultatov, ki jih je pričakoval, ni 'dobil'. »Merilniki kilogramov« dandanes za večino ljudi predstavljajo zlo sodobnega časa. O tem bom govoril v današnjem članku.
VAM in zmogljivost - drugi del
VAM izvira iz italijanščine in pomeni »velocità ascensionale media«, v angleščini pa to pomeni »average ascent speed«. Po naše to pomeni hitrost vzpenjanja v višinskih metrih na uro. V prvem članku o VAM smo spregovorili o zgodovini pojma in o tem, kdo ga je »iznašel,« ter prikazali nekaj primerov iz prakse. V drugem delu o meritvah VAM bomo predstavili različne primere izračunov, pogledali si bomo, zakaj je računanje precej zapleteno ter kakšne številke so dosegli najboljši na Dirki po Franciji 2023.
VAM - prvi del
Večina, ki je slišala za VAM, si je sprva verjetno mislila, da to pomeni nekaj v smislu »vertical ascent in meters«. Toda VAM izvira iz italijanščine in pomeni »velocità ascensionale media« v angleščini pa to pomeni »average ascent speed«. Po naše to pomeni hitrost vzpenjanja v višinskih metrih na uro. VAM je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prvi začel uporabljati zloglasni italijanski trener Michelle Ferrari, da je lahko določal, kako dober je kolesar v klancu, preden so se uveljavili merilci moči.
Trenerjev kotiček - 5 najpogostejiš napak kolesarja začetnika
Za karseda uspešen začetek in napredovanje je zelo pomembno, da vse začetniške napake razumemo in jih čim hitreje prepoznamo. Raziskali bomo pet najpogostejših napak, ki jih sam opažam med kolesarji, jih razložili in predlagali, kako jih popraviti. Če tudi vi kolesarite že kar nekaj časa, se boste mogoče prepoznali v tem zapisu. Sam sem šel na prvi »bike fitting« šele po slabih treh letih kolesarjenja in bilo mi je žal, da nisem šel že prej. Glede na znanje, ki ga imam o prehrani danes, pa je sam čudež, da nisem v prvem letu pregorel.
Dobra prehranska komunikacija - ključ do uspeha
Vsakdanje delo s strankami poleg mnogih pozitivnih izkušenj prinaša tudi tiste manj prijetne plati poklica dietetika. V zadnjem obdobju zaznavam izrazit problem slabe komunikacije med strankami in dietetikom. V današnjem članku bom torej govoril o pasteh slabe in o učinkovitosti ustrezne prehranske komunikacije, kar bom poskušal nazorno prikazati tudi na praktičnem primeru.
Prehrana vzdržljivostnega športnika – četrti del: prehranska dopolnila
Je smiselno zaužiti katerega izmed prehranskih dopolnil za izboljšanje zmogljivosti? To je vprašanje, ki pogosto pride na naš naslov. Danes vam bomo nanj odgovorili v članku, v katerem se bomo dotaknili znanstveno podprtih prehranskih dopolnil, ki so v določenih primerih priporočljiva tudi za rekreativne vzdržljivostne športnike z velikimi ambicijami.
Ta in tisti FTP - Kateri je pravi?
Pa se lotimo kar bistva. Prehod iz pretežno aerobne v pretežno anaerobno sfero vadbe je eden izmed najpomembnejših konceptov v vzdržljivostnem športu. Anaerobni prag pa je ena izmed spremenljivk, ki opisuje/kvantificira ta prehod. Ta je tudi izhodišče za določanje vadbenih območij, ki so osnova vsake vadbene enote, ki jo opravimo. Predstavili bomo načine merjenja (fizološki testi) in ocenjevanja (funkcionalni testi) le-tega, pri čemer je FTP samo ena izmed metod ocene anaerobega praga
Prehrana rekreativnega vzdržljivostnega športnika – tretji del: maščobe in raznolikost obrokov
V prvih dveh člankih smo govorili predvsem o ogljikovih hidratih in beljakovinah. Danes pa predstavljamo še tretje makrohranilo, ki ga ne smemo zanemariti in ki skupaj z že omenjenimi ogljikovimi hidrati in beljakovinami prispeva k večji raznolikosti in posledično tudi hranilnosti obrokov.
Prehrana rekreativnega vzdržljivostnega športnika – drugi del: ustrezna prehrana in pomen učinkovitega okrevanja
V prvem delu spoznavanja osnov športne prehrane vzdržljivostnega športnika smo govorili predvsem o ogljikovih hidratih. Spoznali smo, zakaj so pomembni in kdaj jih je treba v večji količini umestiti v prehrano. Danes jih bomo ponovno omenili, predvsem v kontekstu pomena učinkovitega okrevanja, kjer imajo zelo pomembno vlogo. Obenem pa predstavimo še drugo makrohranilo, ki ga ne smemo zanemariti, ter tretji »steber«, ki omogoča optimalno okrevanje.
Prehrana rekreativnega vzdržljivostnega športnika – prvi del: ogljikovi hidrati
Že naslov nakazuje, da bomo v prispevku govorili predvsem o prehrani rekreativnih športnikov, čeprav moramo poudariti, da se prehrana rekreativnega vzdržljivostnega športnika (s povišanimi ambicijami) in prehrana profesionalnega vzdržljivostnega športnika med seboj bistveno ne razlikujeta. Osnove so osnove in jih bomo v seriji člankov poskušali predstaviti na razumljiv način.
Blažev blog: Znanje je treba deliti, vendar…
V zadnjem času pogosto opažam pojav ene izmed »bolezni« sodobnega časa. To bolezen oziroma zmotno prepričanje bi lahko poimenoval »zastonjkarstvo«, s katerim se po pogovoru s kolegi, ki prav tako tržijo svoje znanje, srečujemo mnogokrat. Zato sem se odločil o tem spregovoriti v današnjem članku.
Koliko ogljikovih hidratov vnesti med vadbo za optimalno zmogljivost?
Da je vnos ogljikovih hidratov nujno pomemben za optimalno zmogljivost vzdržljivostnih športnikov ni več vprašanje. Vprašanje pa je koliko in v kakšni obliki jih je med telesno aktivnostjo smiselno vnašati. Do nedavnega je veljalo, da je med daljšimi in intenzivnejšimi napori smiselno vnašati do 90 gramov ogljikovih hidratov na uro, pred kratkim pa so se pojavile sugestije, da je 120 gramov na uro boljše. V Human Performance Centru smo izvedli raziskavo in poskušali odgovoriti na vprašanje, če je 120 gramov na uro res boljše od 90 gramov na uro.
V iskanju optimalnega zajtrka vzdržljivostnih športnikov
Zajtrk pred pomembnim treningom ali tekmovanjem igra izjemno pomembno vlogo. Priporočila pravijo, da mora biti zajtrk sestavljen predvsem iz ogljikovih hidratov. A kakšnih? Na to vprašanje smo z nedavno objavljeno raziskavo poskušali ugotoviti v Human Performance Centru.
Testiranje - del 4: Ventilatorni prag(i)
Vsi poznamo tisti občutek, ko med treningom začnemo globoko dihati. Pred tem smo na veliko klepetali z družbo, potem pa smo naenkrat postali redkobesedni. Še najglasnejši v skupini, ki ga je vedno slišati po celem klancu je obmolknil. Zakaj? No danes si bomo pogledali kaj se dogaja z dihanjem, privzemom kiska med samo vadbo. Kaj na to lahko pove in zakaj v laboratoriju testiramo ventilatorne pragove.
Kako izboljšati čas na klanec?
Ko naše tekače na začetku povprašamo, kaj menijo da je njihova najšibkejša točka, pogosto dobimo odgovor klanci/vzponi. Kako hitro se vzpenjamo označujemo kot premagane višinske metre v določenem času. Zunanji dejavniki, ki v največji meri vplivajo nanjo so naklon strmine, dolžina, tehničnost terena, nadmorska višina in vremenske razmere (vročina). Fiziološko pa nam največjo omejitev predstavljajo aerobna zmogljivost, živčno-mišična aktivacija in biomehanske prilagoditve specifičnosti vzponov.