BLOG
Kolesarstvo ⎢ Tek ⎢ Fiziologija ⎢ Testiranje ⎢ Prehrana
Vadba z bremeni 1. del
Vadba z bremeni že dolgo časa »buri duhove« v trenažnem procesu tako vrhunskega kot tudi amaterskega kolesarja in drugih vzdržljivostnih športnikov. Še vedno ni popolnoma jasno, ali ima tovrstna vadba pozitivne učinke na uspešnost vzdržljivostnega športnika in ali bo uvrstitev tovrstne vadbe v trenažni proces prispevala k boljšemu rezultatu.
Posezonski počitek - Burger in veliko pivo, prosim!
Večina kolesarjev ima za sabo celoletno pripravljanje, dolge in naporne treninge ter hitre in težke dirke. Kaj pa sedaj? Dirke so se zaključile, sezone je konec. Vsako leto se veliko govori o tem, da bi morali športniki narediti »posezonski počitek«. V tem članku bomo poskušali na kratko predstaviti, kaj zimski počitek je, kako je videti in za koga je primeren.
Kako je kratek eksperiment pripeljal do nekaj zanimivih zaključkov in zmage na Franji
Preteklo poletje sem se odločil izvesti majhen eksperiment s skupino naključnih kolesarjev, ki so se po spletu prijavili k sodelovanju, ker me je zanimalo, kako bi večina rekreativnih in amaterskih kolesarjev obvladovala trening, predanost treningu in vse, kar je s trenažnim procesom povezano. Tokrat bomo pogledali nekaj ugotovitev ter rezultatov.
VAM in zmogljivost - drugi del
VAM izvira iz italijanščine in pomeni »velocità ascensionale media«, v angleščini pa to pomeni »average ascent speed«. Po naše to pomeni hitrost vzpenjanja v višinskih metrih na uro. V prvem članku o VAM smo spregovorili o zgodovini pojma in o tem, kdo ga je »iznašel,« ter prikazali nekaj primerov iz prakse. V drugem delu o meritvah VAM bomo predstavili različne primere izračunov, pogledali si bomo, zakaj je računanje precej zapleteno ter kakšne številke so dosegli najboljši na Dirki po Franciji 2023.
VAM - prvi del
Večina, ki je slišala za VAM, si je sprva verjetno mislila, da to pomeni nekaj v smislu »vertical ascent in meters«. Toda VAM izvira iz italijanščine in pomeni »velocità ascensionale media« v angleščini pa to pomeni »average ascent speed«. Po naše to pomeni hitrost vzpenjanja v višinskih metrih na uro. VAM je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prvi začel uporabljati zloglasni italijanski trener Michelle Ferrari, da je lahko določal, kako dober je kolesar v klancu, preden so se uveljavili merilci moči.
Trenerjev kotiček - 5 najpogostejiš napak kolesarja začetnika
Za karseda uspešen začetek in napredovanje je zelo pomembno, da vse začetniške napake razumemo in jih čim hitreje prepoznamo. Raziskali bomo pet najpogostejših napak, ki jih sam opažam med kolesarji, jih razložili in predlagali, kako jih popraviti. Če tudi vi kolesarite že kar nekaj časa, se boste mogoče prepoznali v tem zapisu. Sam sem šel na prvi »bike fitting« šele po slabih treh letih kolesarjenja in bilo mi je žal, da nisem šel že prej. Glede na znanje, ki ga imam o prehrani danes, pa je sam čudež, da nisem v prvem letu pregorel.
Ta in tisti FTP - Kateri je pravi?
Pa se lotimo kar bistva. Prehod iz pretežno aerobne v pretežno anaerobno sfero vadbe je eden izmed najpomembnejših konceptov v vzdržljivostnem športu. Anaerobni prag pa je ena izmed spremenljivk, ki opisuje/kvantificira ta prehod. Ta je tudi izhodišče za določanje vadbenih območij, ki so osnova vsake vadbene enote, ki jo opravimo. Predstavili bomo načine merjenja (fizološki testi) in ocenjevanja (funkcionalni testi) le-tega, pri čemer je FTP samo ena izmed metod ocene anaerobega praga
Testiranje - del 4: Ventilatorni prag(i)
Vsi poznamo tisti občutek, ko med treningom začnemo globoko dihati. Pred tem smo na veliko klepetali z družbo, potem pa smo naenkrat postali redkobesedni. Še najglasnejši v skupini, ki ga je vedno slišati po celem klancu je obmolknil. Zakaj? No danes si bomo pogledali kaj se dogaja z dihanjem, privzemom kiska med samo vadbo. Kaj na to lahko pove in zakaj v laboratoriju testiramo ventilatorne pragove.
Timov Blog: 7 tisoč višincev
Potem, ko sem že mislil, da letos dopusta zaradi dodatne službe pri BORA hansgrohe ne bo, sem na koncu čas za dopust vseeno našel. Objavil sem javni razpis in prijatelje vprašal, kdo gre z mano. Razpisni pogoji so zahtevni. Tadej se je na razpis prijavil, a je zgrešil datum in na koncu sam dopustoval v Franciji. Popolno prijavo sta oddala le dva prijavitelja in oba sta bila izbrana. Luki je način dopusta, ki to ni, že precej jasen, saj je to že njegova tretja epizoda z mano. Dve leti nazaj se je pri dveh stopinjah in groznem dežju z mano spuščal po Großglocknerhochalpenstraße, lani pa z mano lovil Remca Evenepoela. Zdi se mi, da je dr. Nina Verdel šla zraven iz neke vrste varstvenega nagona, da slučajno z Luko ne bi naredila kakšne neumnosti. Čeprav – to ji ne uspeva najboljše in ravno zato je bila na javnem razpisu izbrana.
Testiranje - Del 3: Laktatni prag(i)
“Zaradi mlečne kisline me bolijo noge!” Ali pa: “Koncentracija laktata v krvi povzroča utrujenost”. O laktatu in mlečni kislini slišimo same slabe stvari. Najbrž ne mine dan, ko kakšen športnik ali celo njegov trener ne okrivi laktata za kakšen neprijeten občutek. A žal je laktat “grdi raček”. Ni kriv za nobenega od teh težav, nekatere pa pravzaprav pomaga odpravljati.
Testiranje - Del 2: VO2max - Maksimalni privzem kisika
Dvakratni zmagovalec Dirke po Franciji Tadej Pogačar se dotika vrednosti okoli 90 mL/kg/min. Rogliču so že leta 2012 izmerili maksimalni privzem kisika pri 81,5 mL/kg/min, danes pa se verjetno giblje okoli 85 mL/kg/min. Tudi Garmin vam tu in tam pljune to številko, a ta verjetno ni niti približno tako visoko. Najvišji izmerjen VO2max pa so izmerili nekdanjemu švedskemu kolesarju Oskarju Svendsnu. Ta je znašal kar 96,7 mL/kg/min, tu se verjetno sprašujete, zakaj tega kolesarja nihče ne pozna?
Kako trenirajo zmagovalci in kaj to pomeni za nas?
Nazadnje smo pisali o treningu in periodizacijii in o tem, kakšne pristope k načrtovanju treningov poznamo ter za koga je kakšen pristop primeren. Tokrat pa se bomo osredotočili na spodnji del, v prejšnjem članku omenjene piramide potreb vzdržljivostnega športa in predstavili, kako izgleda trening svetovnih in olimpijskih prvakov in kaj to pomeni za nas ostale.
Testiranje - Del 1: Laboratorijski testi
V prihodnjih tednih bomo skozi serijo šestih člankov spoznavali metode testiranja in parametre, ki jih merimo v laboratoriju, kaj nam ti povejo in kako jih uporabimo naprej v procesu treninga. Že samo ime testiranje nam dodobra nakaže svoj pomen, a da ne bo kakšnih nejasnosti, bomo začeli s kratko definicijo oz. razlago kaj v osnovi testiranje je. Testiranje nam predstavlja postopek merjenja ali ocenjevanja trenutnih zmogljivosti posameznika. Čisto preprosto.
Kritična moč -CP & delovna kapaciteta - W’
Koncept "ANAEROBNEGA PRAGA" je eden najpomembnejših konceptov vzdržljivostnega športa (Čeprav je poimenovanje neustrezno). Ta nam narekuje predvsem kako delimo različne tipe vadbe glede na intenzivnost treninga, kar pomeni da lahko strukturirano ciljamo različne adaptacije v telesu in s tem načrtno dvignemo našo pripravljenost
Kako intenzivno je nizkointenzivno?
Pred kratkim smo na blogu pisali o tem, kako trenirajo zmagovalci in kaj so ključne komponente za dolgoročni uspeh v vzdržljivostnem športu. Prišli smo do zaključka, da so to obseg/volumen treninga in distribucija intenzivnosti. Na podlagi pregleda treningov različnih tipov športnikov pa smo ugotovili, da le-ti večino treninga opravijo pri nizki intenzivnosti. A kako intenzivno sploh je nizkointenzivno?
Trening in periodizacija - Kaj in katera je primerna zame (če sploh)?
Vsak kolesar si želi, da bi postal boljši in hitrejši. Na določeni stopnji pa je edini način za dosego napredka predvsem dobro zastavljen načrt treninga, ki sledi različnim načelom, ki nas pripeljejo do željenega rezultata. Eden izmed teh pristopov je tudi strukturiranje treninga.