VAM - prvi del
Namen tega prispevka je prikazati, da ni vedno vse črno-belo in da lahko z uporabo metode VAM primerjate svojo zmogljivost, četudi nimate možnosti uporabe merilca moči.
photo: prijavim.se
Večina, ki je slišala za VAM, si je sprva verjetno mislila, da to pomeni nekaj v smislu »vertical ascent in meters«. Toda VAM izvira iz italijanščine in pomeni »velocità ascensionale media« v angleščini pa to pomeni »average ascent speed«. Po naše to pomeni hitrost vzpenjanja v višinskih metrih na uro. VAM je v devetdesetih letih prejšnjega stoletja prvi začel uporabljati zloglasni italijanski trener Michelle Ferrari, da je lahko določal, kako dober je kolesar v klancu, preden so se uveljavili merilci moči.
Tukaj pa pridemo že do prvih faktorjev, ki vplivajo na VAM. V drugem delu bomo stvari malenkost bolj zakomplicirali, v tem delu pa omenjamo samo osnove. Povprečna hitrost vzpenjanja je odvisna od različnih dejavnikov, kot so
naklon vzpona,
moč(absolutna), ki jo razvija kolesar
vetrovne razmere,
cestna površina,
ter teža kolesarja in njegovega kolesa.
Kolesar z boljšo vrednostjo W/kg se bo hitreje vzpenjal kot nekdo z nižjo vrednostjo. Je tako? Načeloma da, ne pa vedno (več o tem v drugem delu).
Da bo bolj razumljivo, prilagam primer najbolj ikoničnega vzpona v Sloveniji. Vršič!
11,09km,
7,3-odstotni naklon,
949 višinskih metrov.
Rekord: 31 minut in 41sekund,
1525 VAM, 21 km/h.
Za točno 60 minut mora VAM znašati 805,6. Za čas pod 45 minut pa mora biti VAM 1075. Ker vidimo, da je prvi del vzpona veliko bolj položen kot drugi, je na takem vzponu opazovanje vrednosti VAM nesmiselno.
V praksi je treba za rob deseterice na stravi odvoziti 1430 VAM. Prvi, položnejši del je bil odpeljan z 1314 VAM in 5,63 W/kg. Drugi, strmejši del pa je bil odpeljan s 5,65 W/kg in 1510 VAM. Praktično enaka moč, razlika v vrednosti VAM pa je velika.
VAM na treningu?
Ker nimajo vsi možnosti, da bi uporabljali merilec moči, da bi se primerjali z najboljšimi na svetu, s prijateljem ali pa samim seboj, na določenem treningu lahko uporabimo VAM in merilec srčnega utripa. Prilagam primer enega izmed naših kolesarjev. Ker kolesar nima merilca moči, smo izbrali njemu najljubši klanec Kladje. Kolesar je pri več različnih treningih opravljal intervale na istem odseku klanca. Kot sem zgoraj že omenil, lahko vse spremembe naklona, vremena, podlage vplivajo na končen rezultat VAM. To je zelo pomembno, saj le tako lahko VAM dejansko primerjamo. Že samo 1 % razlike v naklonu, zavita cesta itd. lahko vpliva na končno številko.
Zato je v praksi pomembno, da si izberemo klanec, ki ni preveč položen in nudi nekaj zavetrja.
V praksi lahko seveda izvajamo intervale glede na srčni utrip in potem pogledamo čas odseka, ki ga vozimo. Ampak ne vozimo vedno samo enega vzpona, ampak naredimo krog. Pri tem lahko primerjamo VAM vzponov/intervalov.
Primer analize v praksi:
V načrtu je bilo trikrat po 30 minut. Prvi in zadnji interval je kolesar odpeljal na klancu. Vidimo lahko, da je prvi interval začel po 40 minutah treninga, zadnjega pa po dveh urah in pol. Utripa sta, lahko rečemo, enaka. Naklona sta enaka. V zadnjem, tretjem intervalu (spodnja slika) je imel kolesar 43 VAM manj. Rečemo lahko, da je bil celoten trening opravljen enakomerno. Pri enakem pulzu je glede na VAM morala biti moč precej podobna. Meni kot trenerju je bil trening znak, da je vzdržljivost na dovolj visokem nivoju, da gremo na naslednjo fazo treninga.
Primer drugega kolesarja:
Kolesar je imel v načrtu odvoziti štiri klance v trajanju od pet do deset minut. Vsakič drug klanec.
Če ne bi imeli merilca moči, bi rekli, da je bil zadnji interval najslabši. Vendar kot smo omenili, je kar nekaj dejavnikov, ki vplivajo na VAM.
Glede na prej prevožene intervale lahko rečemo, da je bil zadnji interval odpeljan najboljše. Ampak s 3 W manj? Zadnji interval je bil za dobro minuto in pol daljši od prvega, prav tako je bil naklon vzpona za 2 % nižji.
Podatki z močjo:
V drugem delu si bomo ogledali VAM bolj z vidika izračuna in ugotavljali, kako hitro se vzpenjajo slovenski amaterji ter amaterke. In seveda kako hitro se vozijo profesionalci. Na letošnjem Tour de France, je že padlo nekaj rekordov na klanec in do konca drike, bo verjetno še kakšen.
Kristian Grünfeld, trener