BLOG
Kolesarstvo ⎢ Tek ⎢ Fiziologija ⎢ Testiranje ⎢ Prehrana
Vadba z bremeni - 2. del: praktična navodila
V prejšnjem poglavju smo se dotaknili teoretičnega ozadja koristnosti in vključenosti vadbe z bremeni v trenažni proces vzdržljivostnega športnika. V tokratnem članku pa bomo nekaj več pozornosti posvetili sami vadbi z bremeni.
Vadba z bremeni 1. del
Vadba z bremeni že dolgo časa »buri duhove« v trenažnem procesu tako vrhunskega kot tudi amaterskega kolesarja in drugih vzdržljivostnih športnikov. Še vedno ni popolnoma jasno, ali ima tovrstna vadba pozitivne učinke na uspešnost vzdržljivostnega športnika in ali bo uvrstitev tovrstne vadbe v trenažni proces prispevala k boljšemu rezultatu.
Ta in tisti FTP - Kateri je pravi?
Pa se lotimo kar bistva. Prehod iz pretežno aerobne v pretežno anaerobno sfero vadbe je eden izmed najpomembnejših konceptov v vzdržljivostnem športu. Anaerobni prag pa je ena izmed spremenljivk, ki opisuje/kvantificira ta prehod. Ta je tudi izhodišče za določanje vadbenih območij, ki so osnova vsake vadbene enote, ki jo opravimo. Predstavili bomo načine merjenja (fizološki testi) in ocenjevanja (funkcionalni testi) le-tega, pri čemer je FTP samo ena izmed metod ocene anaerobega praga
Koliko ogljikovih hidratov vnesti med vadbo za optimalno zmogljivost?
Da je vnos ogljikovih hidratov nujno pomemben za optimalno zmogljivost vzdržljivostnih športnikov ni več vprašanje. Vprašanje pa je koliko in v kakšni obliki jih je med telesno aktivnostjo smiselno vnašati. Do nedavnega je veljalo, da je med daljšimi in intenzivnejšimi napori smiselno vnašati do 90 gramov ogljikovih hidratov na uro, pred kratkim pa so se pojavile sugestije, da je 120 gramov na uro boljše. V Human Performance Centru smo izvedli raziskavo in poskušali odgovoriti na vprašanje, če je 120 gramov na uro res boljše od 90 gramov na uro.
V iskanju optimalnega zajtrka vzdržljivostnih športnikov
Zajtrk pred pomembnim treningom ali tekmovanjem igra izjemno pomembno vlogo. Priporočila pravijo, da mora biti zajtrk sestavljen predvsem iz ogljikovih hidratov. A kakšnih? Na to vprašanje smo z nedavno objavljeno raziskavo poskušali ugotoviti v Human Performance Centru.
Testiranje - del 4: Ventilatorni prag(i)
Vsi poznamo tisti občutek, ko med treningom začnemo globoko dihati. Pred tem smo na veliko klepetali z družbo, potem pa smo naenkrat postali redkobesedni. Še najglasnejši v skupini, ki ga je vedno slišati po celem klancu je obmolknil. Zakaj? No danes si bomo pogledali kaj se dogaja z dihanjem, privzemom kiska med samo vadbo. Kaj na to lahko pove in zakaj v laboratoriju testiramo ventilatorne pragove.
Testiranje - Del 3: Laktatni prag(i)
“Zaradi mlečne kisline me bolijo noge!” Ali pa: “Koncentracija laktata v krvi povzroča utrujenost”. O laktatu in mlečni kislini slišimo same slabe stvari. Najbrž ne mine dan, ko kakšen športnik ali celo njegov trener ne okrivi laktata za kakšen neprijeten občutek. A žal je laktat “grdi raček”. Ni kriv za nobenega od teh težav, nekatere pa pravzaprav pomaga odpravljati.
Testiranje - Del 2: VO2max - Maksimalni privzem kisika
Dvakratni zmagovalec Dirke po Franciji Tadej Pogačar se dotika vrednosti okoli 90 mL/kg/min. Rogliču so že leta 2012 izmerili maksimalni privzem kisika pri 81,5 mL/kg/min, danes pa se verjetno giblje okoli 85 mL/kg/min. Tudi Garmin vam tu in tam pljune to številko, a ta verjetno ni niti približno tako visoko. Najvišji izmerjen VO2max pa so izmerili nekdanjemu švedskemu kolesarju Oskarju Svendsnu. Ta je znašal kar 96,7 mL/kg/min, tu se verjetno sprašujete, zakaj tega kolesarja nihče ne pozna?
Kako trenirajo zmagovalci in kaj to pomeni za nas?
Nazadnje smo pisali o treningu in periodizacijii in o tem, kakšne pristope k načrtovanju treningov poznamo ter za koga je kakšen pristop primeren. Tokrat pa se bomo osredotočili na spodnji del, v prejšnjem članku omenjene piramide potreb vzdržljivostnega športa in predstavili, kako izgleda trening svetovnih in olimpijskih prvakov in kaj to pomeni za nas ostale.
Kako kontracepcijske tabletke vplivajo na športno zmogljivost?
Oralne kontracepcijske tabletke naj bi uporabljalo več kot 100 milijonov žensk po svetu. Jemljejo jih iz različnih razlogov, med najpostejšimi so zdravstvene indikacije, kot so močne in boleče menstruacije, endometrioza, akne in pa želja po kontracepciji. Delujejo na principu umetnega povišanja ravni hormonov. Povišana koncentracija estrogena v folikularni fazi prepreči ovulacijo in s tem možnost za zanositev.
Vadba v vročini, pametno ali ne?
Poletje in z njim vročinski valovi so le zajeli naše kraje. Kdaj in kako pa naj sedaj treniramo? Ali je prišel čas za poležavanje v ohlajenem stanovanju?