Prihajamo v obdobje, ko se bodo na naših krožnikih pogosteje znašle številne dobrote. Ne samo v domačem okolju, temveč tudi ob obisku sorodnikov, prijateljev. Vse pogosteje opažam, da imajo ljudje po uživanju teh dobrot »slab občutek« (občutek krivde) oziroma da problem nastane že ob misli na prihajajoči obisk, kjer bo ponovno veliko »mamljive« hrane, ki se ji ne bodo mogli upreti. Ali pa gre za drug ekstrem prenajedanja – kot da je to zadnji obrok v življenju in ga je treba maksimalno izkoristiti. Naslednji dan pa je prisoten »glavobol« (občutek krivde) ob misli na včerajšnji večer. Sprašujem se, kaj lahko privede do omenjenih problemov. Je to morda miselnost, ki nam je bila »položena v zibelko« in nas je spremljala med odraščanjem? To vprašanje bo osrednja tema v današnjem članku, zato vabljeni k nadaljnjemu branju.

V svojem otvoritvenem članku za svoj blog sem opisal svojo pot do izbire teme zaključne projektne naloge. V zaključku sem podal tudi kratek uvid na izpostavljeno tematiko v članku ter obljubil, da bom razkril naslov in vsebino svoje diplomske naloge, ki ni bil Periodizacija prehrane. Temo smo obravnavali globje in kot lahko sklepate že iz naslova bloga, vam bom zato tokrat predstavil strokovno plat naloge z naslovom Periodizacija ogljikovih hidratov pri kolesarjih.

Pozdravljeni! Moje ime je Blaž Grmek in sem avtor Blaževega bloga. Po Timovem zgledu bom odslej na tem spletnem portalu tudi sam z vami delil svoje misli. Naj se najprej predstavim. Sem študent 1. letnika magistrskega študija Dietetike na Fakulteti za vede o zdravju. Za mano je prvi teden študijskih obveznosti, ki sem ga poskušal produktivno izkoristiti in med drugim se je porodila ideja o pisanju bloga.