Kaj lahko s seboj prinese pretirano ukvarjanje z zdravo prehrano?
Kaj zdrava prehrana je oziroma kaj zdrava prehrana ni, je po vsej verjetnosti tema, ki se »na krožnikih« vedoželjnega posameznika pojavi pogosto. V članku vam bomo skušali na razumljiv način in s praktičnimi primeri približati pomen že tolikokrat omenjene besedne zveze, ki buri duhove že mnogo let.
Za začetek bi si drznili têrmin »zdrava prehrana« spremeniti v »raznolika in uravnotežena prehrana«. Raznolika in uravnotežena prehrana posamezniku zagotavlja energijske in hranilne potrebe za osnovno fiziološko delovanje telesa, opravljanje vsakodnevnih (športnih) aktivnosti, podporo imunskemu sistemu itd. Kot eden izmed temeljev, poleg redne (ustrezno načrtovane) telesne aktivnosti, zadostnega in kvalitetnega spanca, socialne in psihološke stabilnosti, predstavlja učinkovit pristop k ohranjanju splošnega zdravja. Med drugim je pomembna tudi v fazi regeneracije in rehabilitacije. Skratka – raznolika in uravnotežena prehrana je izjemno pomembna.
“V sklopu raznolike in uravnotežene prehrane živil ne delimo na zdrava in nezdrava živila. Ta delitev je v praksi pogosto precej (psihološko) obremenjujoča. Raje govorimo o izbiri živil, ki skladno z definicijo raznolike in uravnotežene prehrane zadovoljijo energijske in hranilne potrebe posameznika. V posamezniku prilagojen način prehranjevanja lahko torej vključimo tudi »živila za dušo« (npr. sladoled, čokolada).”
Ljudje, ki imajo intoleranco ali alergije na določena živila ali pa imajo katero izmed avtoimunskih ali drugih bolezni, morajo biti previdnejši pri vključevanju določenega živila v obrok oziroma morajo v določenih primerih živilo izključiti iz svoje prehrane. A to ne pomeni, da se morajo zdravi ljudje prav tako izogibati tem živilom (npr. živila, ki vsebujejo gluten). Odrekanje različnim živilom ali celo skupinam živil bi lahko ob neustreznem nadomeščanju hranil dolgoročno vodilo celo v poslabšanje zdravstvenega stanja. To velja tako za zdrave posameznike kot tudi bolnike.
Menimo, da napačno razumevanje termina »zdrava prehrana« lahko poruši zdrav (psihološki) odnos do prehrane kot take. Prekomerna obremenjenost z določenimi živili, ukvarjanje z dietami, obremenjevanje z oznakami BIO/EKO, z/brez GSO, kuhano ali svežo zelenjavo, in še bi lahko naštevali, je lahko precej nesmiselno. Vsakodnevno preverjanje telesne mase (tehtanje, »čekiranje« v ogledalu), tehtanje živil (velja za večino populacije), štetje kilokalorij (kalorij), primerjanje postave z Instagram vplivneži lahko posamezniku predstavlja dodaten in popolnoma nepotreben stres, ki dolgoročno lahko povzroči precejšnjo psihološko preobremenjenost (in tesnobo). Ta pa je lahko, to je jasno, eden izmed dejavnikov tveganja za razvoj motenj hranjenja (anoreksija, bulimija …).
V praksi se soočamo tudi z različnimi psihološkimi problemi oseb, pri katerih je pogosto potreben multidisciplinaren pristop. Oglejmo si primer problema, ko se Janezek odpravi s prijatelji na kosilo in druženje. A namesto da bi šlo za prijetno izkušnjo, on tega zaradi preobremenjenosti ne izkoristi in se sprašuje o tem, kaj bodo rekli, če bodo videli, koliko je pojedel. Ob sosednji mizi ima Marija drug problem, saj uživa hrano zgolj zaradi trenutnega olajšanja: »Če je soseda Jožica pojedla celo pico, lahko tudi jaz.« Po kosilu pa to obžaluje. Obe skrajnosti lahko v ozadju predstavljata resen problem, ki ga je treba ustrezno obravnavati.
“Dietetik mora biti empatičen – beseda psiholog bi bila v tem kontekstu lahko napačno interpretirana, obenem pa dovolj strokoven, da ob morebitnem zaznavanju globljega psihološkega problema osebo usmeri k psihologu ali psihiatru. To sicer danes še vedno velja za tabu, vendar lahko posamezniku predstavlja učinkovito rešitev pri spopadanju s problemom.”
Blaž Grmek, dietetik