Ko naše tekače na začetku povprašamo, kaj menijo da je njihova najšibkejša točka, pogosto dobimo odgovor klanci/vzponi. Kako hitro se vzpenjamo označujemo kot premagane višinske metre v določenem času. Zunanji dejavniki, ki v največji meri vplivajo nanjo so naklon strmine, dolžina, tehničnost terena, nadmorska višina in vremenske razmere (vročina). Fiziološko pa nam največjo omejitev predstavljajo aerobna zmogljivost, živčno-mišična aktivacija in biomehanske prilagoditve specifičnosti vzponov.

Trail tek vključuje tek po različno tehnično zahtevnih terenih in pogosto vključuje velike razlike v nadmorski višini (vzpone in spuste) ter eksplozivnimo, dinamično in raznoliko gibanje. Poleg številnih pozitivnih vplivov telesne aktivnosti v naravi, smo hkrati izpostavljeni tudi visokemu tveganju za poškodbe.

Sedaj nam je trail tek že zlezel pod kožo in si želimo iti vedno dlje, vedno višje, ampak ne vemo kako. V tem članku vam bomo skušali odgovoriti na vprašanje: “Kako postati hitrejši pri trail teku?”. Preden pa se podamo v različne tipe treningov, si poglejmo kaj so tiste glavne lastnosti, ki določajo hitrost na trailu.

Pod nogami šumi listje, ob vsakem koraku začutiš, kako zemlja ublaži pristanek na tleh. Dihaš globoko, a sproščeno, saj veš, da si obkrožen z neokrnjeno naravo in svežim zrakom – nekaj, kar lahko doživiš le izven urbanih naselij.