Blažev blog: problematika visokih pričakovanj
Živimo v času, ko so pričakovanja visoka. Na žalost prepogosto previsoka. Posledice ugotovitve, da nekaj ni v skladu z zastavljenimi cilji, so navadno žalost, razočaranje, jeza in nerazumevanje. Ti dejavniki lahko vodijo do povišanega stresa, v primeru prehrane pa tudi do motenj prehranjevanja (moteni vzorci prehranjevanja) in mnogih drugih resnih dejavnikov, ki lahko negativno vplivajo na posameznikovo psihološko in tudi fizično stanje. Kje tiči izvorni problem visokih (nerealnih) pričakovanj, se sprašujem tudi sam. Svoje razmišljanje vam predstavljam v tokratnem članku.
Za začetek bom prst usmeril tja, kamor ga je najlažje (obtožiti nekoga/nekaj, kljub temu, da nimam konkretnega vpogleda v učinkovitost sistema). Problem se morda začne že v začetni fazi izobraževanja, torej v osnovni šoli. OCENE so tisti super »fajn« podatek o tem, kako je kdo »pameten« (to ni moje mnenje, temveč zgolj opažanje). Ker je ena plus ena enako dve, lahko hitro zaključimo, da slabšo oceno kot imaš, bolj si »neumen«. A ta MIT lahko hitro ovržemo, ko se sprehodimo po lestvici najbogatejših ljudi na svetu (zelo banalen primer) in preverimo njihovo doseženo izobrazbo ali še bolje, če si preberemo njihove zgodbe o slabem učnem uspehu. Seveda se na drugi strani najde nekdo, ki lahko moji izjavi nasprotuje. Ljudje do uspeha lahko pridejo po različnih poteh in v različnem času. No, tudi »uspeh« bi morali nekako definirati, a pustimo to. Ocene so kljub temu nekaj, kar daje učencu vsaj motivacijo, da se potrudi izpolniti svoj cilj/željo (npr. »če ne bom imel dobrih ocen, se ne bom mogel vpisati na želeno srednjo šolo«).
V prejšnjem odstavku sem namerno »vrgel kost« z namenom, da vzpodbudim vaše razmišljanje. Sprašujem se namreč, kakšen davek terja tako imenovano »obnašanje in razmišljanje zmagovalca«. Če nekdo postane najboljši na nekem področju (npr. šport, podjetništvo), ali to pomeni, da je ta človek bolj razumen in sposoben kot nekdo drug, ki ga dojemamo kot manj uspešnega (na enakem področju)? Ali pa ima ta oseba urejen samo en del življenja? Mogoče ji pa druge osnovne življenjske zadeve predstavljajo stres, jih ne razume …
V praksi se pogosto srečujem z ljudmi, ki so na svojem področju precej uspešni. To so ljudje, ki v svoje delo vlagajo več kot 100 %, imajo željo, fokus in izredne delovne navade. »Neverjetno,« si pogosto rečem tudi sam. Ljudje so do točke uspeha potrebovali kar nekaj časa. Morda več let, desetletij. Slednje pogosto tudi omenijo in se tega zavedajo. Ravno zato se na tem mestu sprašujem, zakaj ti isti ljudje želijo svoje prehranjevalne navade in/ali telesno maso spremeniti z danes na jutri? Oziroma »čim prej« ali »do 12. aprila«, ker bo takrat morda nek pomemben družabni dogodek.
Nihče, ki je uspešen, ni prišel do svojega uspeha »z danes na jutri«, tako tudi posameznik ne more spremeniti svojih prehranjevalnih navad in/ali izgubiti telesne mase »z danes na jutri«.
Do določene mere to seveda razumem. Uspešni posamezniki so navajeni delati po ustaljenih tirnicah. Primer: »Rok oddaje projekta je do 20. maja. Če do takrat ne oddate, projekt propade.« V tem primeru je rezultat neuspeh. Ravno zato je delo dietetika v prvi vrsti pogojeno z razumevanjem.
Dietetik mora svojo stranko v začetni fazi in v času sodelovanja poslušati in spoznavati v različnih situacijah. Spoznati do te mere, da razume, zakaj je njen način vedenja in reagiranja na določeno situacijo takšen, kot je.
Zakaj Marija po enem mesecu, ko pogleda na tehtnico, ne zaveda svojega napredka? Kljub temu, da je izgubila en kilogram telesne mase. Da, cilj Marije (in dietetika?) je bil res dva kilograma. Pa vendar. Poglejmo si natančneje, kako je potekal Marijin mesec. Ob začetku sodelovanja je v prvem tednu usvojila osnovno znanje o makrohranilih. Pozna, katera živila so vir ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. In ne samo to, v drugem tednu se je že naučila sestavljati optimalne obroke, prilagojene njenim potrebam in ciljem. Dodaten bonus je, da je v tretjem tednu ugotovila, da se z obroki ne obremenjuje več toliko kot prej, saj so nekako že postali del njene rutine. Potem pride četrti teden, začetek dopusta. Marija gre »na off«. Ni službe, manj je stresa. Ima sanjski dopust z možem. Uživata! Tudi prehrano si je z izjemo nekaj dodatnih sladic (ki jih mimogrede obožuje!) in nekaj alkohola ob večeru prilagodila tako, da je ne obremenjuje preveč. Konec tedna pride z dopusta in stopi na tehtnico. Šok! »Plan ni izpolnjen! Sanjski mesec je šel v nič,« si misli.
Marijin primer, predvsem zaključek, je morda malo komičen, vendar za moje pojme precej žalosten in pomenljiv. Dietetik se mora s stranko pogovarjati, ji obrazložiti določene osnovne principe in prehrane NE sme predstaviti na način: to bo šlo »z danes na jutri« ali »v enem mesecu minus 2,5 kg«. To je nekaj, kar je v začetni fazi sodelovanja ključno. Saj prehrana ni igra številk na tehtnici! Je veliko več kot samo to. In na primeru Marije lahko vidimo, da je usvojila principe, ki jih bo lahko uporabljala dolgoročno in ki ji bodo kljub »manj primernim« dnevom oziroma situacijam omogočili, da bo vzdrževala telesno maso oziroma preprečila prekomeren dvig.
Ne smemo zanemariti dejstva, da prehrana ni vse. Prehrana je le eden izmed dejavnikov, ki pripomorejo k izboljšanju, vzdrževanju ali preprečevanju naglega poslabšanja zdravstvenega stanja. Zato tudi dietetik ni oseba, ki bi imel »v žepu« odgovore na vsa vprašanja, ki se tičejo vašega zdravstvenega stanja oziroma realizacije določenih ciljev. Če vas zanima, kakšna pa je vloga dietetika, ste vabljeni, da preberete članek Vloga dietetika pri delu s športniki.
V zaključku bi rad delil z vami še en primer. Gre pa nekako takole: »Kakšno oceno ste dobili pri matematiki v 3. razredu, ste verjetno že pozabili. Vendar, poštevanko pa še vedno znate, kajne?« Zatorej prosim, da uspeh pri prehrani ne gledate zgolj skozi številke. Če ste 20 let imeli manj ustrezen način prehranjevanja, potem ne pričakujte, da boste jutri vse izboljšali. Poskušajte pa se potruditi, da se s časom naučite oziroma usvojite način ustreznega, vam prilagojenega in čim manj obremenjujočega prehranjevanja za vašo prihodnost.
Blaž Grmek, dietetik
