Blažev blog: Pomemben korak k razumevanju prehrane
Praktično ne mine dan, da na socialnih omrežjih ne zasledim prehranskega oglasa, zapisa ali zgodbe, ki obljublja in ponuja »neverjetne rešitve«. Dozdeva se mi, da spremljam nekakšno telenovelo, ki se vleče v nedogled in več kot očitno nima (srečnega) konca. V glavni vlogi imamo »kralja« (beri: marketing), ki mu zvesto in predano služijo njegovi »vojaki« (beri: vplivneži, samooklicani prehranski »strokovnjaki« itd.), ki se borijo za »preživetje« (ne upam izpostaviti le enega razloga, zakaj to počnejo). Želel bi si, da je to početje posledica nevednosti. Na žalost pogosto dvomim, da to drži. Od kod lahko črpajo svoje neverjetne ideje, poskušam odgovoriti v današnjem članku.
Odkar sem na pobudo Tima Podlogarja začel pisati svoj blog, se na vsake toliko sprašujem, kako bi vam na preprost in enostaven način predstavil določeno tematiko. Prehrano bi vam rad predstavil na način, kot jo vidim in predvsem doživljam sam. To ne pomeni, da si želim, da bi razmišljali enako kot jaz, oziroma da bi vam želel vsiljevati svoje mnenje. Želim si predvsem, da se ne bi tako obremenjevali s prehrano. In to reče nekdo, ki študira prehrano! A to je bila zame pomembna lekcija tudi v mojem vsakdanu. In lahko vam povem, da v neobremenjenosti s prehrano uživam, saj lahko čas, namenjen iskanju »čudežnih« rešitev in »superhrane«, namenim dejavnostim, ki me glede na moj ritem življenja (psihično) razbremenjujejo. To se mi zdi v času, v katerem živimo, izredno pomembno.
Prehrano trenutno vidim na tak način. Članek pišem z zavedanjem, da vsakodnevno izhajajo nove študije, ki (več let) raziskujejo in preučujejo prehranske navade številnih ljudi. Študije se izvajajo tudi na živalih, spet druge na celičnih kulturah. O tem, koliko je to relevantno za primerjanje z ljudmi, bi lahko napisal nov članek. Vendar o tem danes ne bom govoril. Ostal bom pri raziskavah, ki jih delajo na ljudeh. Namen teh raziskav je, da bi spoznali način delovanja določene spojine v hrani na človeški organizem, pri čemer po navadi iščemo povezave z določenimi bolezenskimi stanji in preučujemo dejavnike, ki negativno/pozitivno vplivajo na naše zdravstveno stanje. Da poenostavim – v to, kar sem/smo prepričani danes, bomo jutri morda zaradi nove relevantne študije podvomili. Vendar. Ni tako enostavno, kot se morda sliši. Za vsakega posameznika je izziv, kako študije prebrati in izluščiti pomembne in smiselne zaključke. Hitro namreč naredimo napako in ustvarimo poenostavljen zaključek (npr. ogljikovi hidrati redijo) ali povezavo (npr. mlečnim izdelkom se moram 100-odstotno izogibati, ker vsebujejo laktozo, ki večini povzroča prebavne težave). To nas lahko vodi v skrajno prehranjevanje ali uporabo določenih neuporabnih ter tudi potencialno nevarnih prehranskih dopolnil.
Če ste laik, ki vas branje znanstvene literature ne zanima, predlagam, da preskočite kar na naslednji odstavek. V nasprotnem primeru pa vam priporočam, da si za začetek preberete relevanten članek Kako brati znanstveno literaturo. V članku ne boste izvedeli, kako rešiti svoje dvome o prehrani. Je pa lahko dobra odskočna deska za nadaljnje premišljevanje o branju znanstvene literature. Z vprašanjem, kako kritično brati znanstveno literaturo, se ukvarjam tudi sam. Pri tem imam v glavi besede, ki jih je Tim izrekel na enem izmed predavanj: »Kritično razmišljanje pride z rednim branjem člankov, torej z izkušnjami in razumevanjem določene tematike.«
DANDANES LAHKO (»STROKOVNI«) ČLANEK S POLJUBNO TEMATIKO NAPIŠE VSAKDO. IN TO JE PROBLEM. RESEN IN VELIK PROBLEM, KI (LAHKO) POVZROČA ZMEDO TAKO MED LAIKI KOT MED STROKO.
Dovolite mi, da pojasnim na konkretnem primeru. Trenutno prebirate članek, ki ni strokoven. Blažev blog je plod mojega razmišljanja, ki ga navadno ne podkrepim z nobenim konkretnim dokazom. Že res, da skušam podajati razumljive in praktične primere – vendar … Če sem malo predrzen, lahko rečem, da bi lahko napisal karkoli in vi bi mi (morda) verjeli. Tudi če vsebina članka ne bi bila resnična. Seveda to ni namen mojega bloga. Rad bi poudaril, da morate do določene mere sami presoditi o relevantnosti informacij, ki jih v življenju prejmete, preberete ali slišite. Vaša odgovornost je, da se med prebiranjem člankov odločate o njihovi verodostojnosti.
Pomembnost kritičnega branja člankov lahko prenesemo tudi na prehrano ali katero koli drugo znanost oziroma življenjsko temo. Bližnjice, kot so »kako najhitreje shujšati s prehranskim dopolnilom iz Južne Afrike« ali »čudežne tabletke, ki pospešijo metabolizem« in še mnoge druge obljube, žal ne pijejo vode. Prehranski strokovni nasveti morajo biti podkrepljeni z ustrezno strokovno literaturo in ne s člankom, ki ga je napisala neka (nestrokovna) oseba na podlagi svojih izkušenj, v neki reviji, ki zanemarja pomen znanosti oziroma ustrezne interpretacije znanstvene literature. V mislih imam več strokovnih študij in njihovo relevantnost. To je zelo pomembno, saj določene trditve pogosto izvirajo iz ene in edine študije, pri tem pa je možno, da je bila študija narejena na živalih in ne na ljudeh.
Mislim, da v sodobnem svetu vlada boj med željo po večjem zaslužku in željo po iskreni pomoči ljudem. Rad bi vam ponudil dragocen nasvet, ki sem ga nekoč prejel tudi sam: če vam nekdo nekaj ponuja (npr. prehransko dopolnilo) na preveč enostaven način (npr. oglas na Facebooku), preveč dramatičen (npr. rešitev za vrhunsko počutje!), neuresničljiv (npr. minus 20 kg v 14 dneh) ali pa nerazumljiv (npr. uravnavanje hormonskega ravnovesja), je zelo pomembno, da relevantnost teh informacij preverite oziroma se posvetujete z ustreznim strokovnjakom. Naj dodam, da relevantnosti informacij običajno ne boste našli pod reklamo določenega produkta. Prav tako takih oglasov oziroma izdelkov ne bodo promovirali pravi strokovnjaki za prehrano.
Članek posvečam vsem, ki so se (oziroma so jih) kdaj v življenju že »zafrknili«. Tudi sam sem pred leti nasedel na podoben način promoviranja. A življenje je šola in iz izkušenj se učimo. Zato je pomembno, da te izkušnje, predvsem negativne, delimo z drugimi in na ta način ozavestimo ljudi ter morda preprečimo (hujše) negativne (zdravstvene) posledice. Za hujše zdravstvene težave je žal lahko vzrok tudi sodobni agresivni marketing, ki v svoj prid izkorišča nevednost (pogosto hudo bolnih) ljudi. Zato je pomembno, da se proti marketinškemu orožju borimo skupaj!
RAZUMEVANJE SODOBNEGA AGRESIVNEGA MARKETINGA JE MORDA LAHKO KORAK NAPREJ K RAZUMEVANJU PREHRANE OZIROMA KATERE KOLI DRUGE POMEMBE ŽIVLJENJSKE TEME.
S to mislijo želim zaključiti današnji članek. Vabim vas, da misel večkrat ponovite v svoji glavi, potem pa »odložite« članek, pojdite na svež zrak ali pa na pico z ljudmi, ki jih imate radi. Uživajte!
Blaž Grmek, dietetik
